Koronavirus – Konec sveta ali priložnost za nov začetek?

Globalno širjenje korona virusa že ima močan vpliv na svetovno gospodarstvo in posledično tudi na finančne trge. Sami radi pozabimo oziroma smo prepozno zaznali problem na finančnih trgih, ki vpliva na naše naložbe.

Vlade po svetu skoraj tekmujejo s sprejemanjem skrajnih ukrepov, kar je tudi pravilno. Svet, gospodarstvo se ustavljata, športne prireditve so odpovedane ali prestavljene, javnega življenja ni več, šole, trgovine se zapirajo, storitvene dejavnosti so prepovedane. Trenutno vladata panika in strah, še nekaj dni nazaj pa je veliko ljudi podcenjevalo moč virusa, saj naj bi šlo za neke vrsto gripe so govorili.

Kaj se dogaja z našimi naložbami?

Smo pravočasno zaščitili svoje premoženje?

Ali je že vse izgubljeno?

To so vprašanja, s katerimi se bo počasi začelo ukvarjati vedno več ljudi. Velikokrat slišim, da nihče ni pričakoval krize, da je prišla nepričakovano. Potem se pojavijo še Facebook strokovnjaki, ki širijo teorije zarote, kdo je obogatel na ta račun, ker je vedel. Vendar lahko z naložbami potegnemo vzporednice z vsakdanjim življenjem. Podcenjevanju sta sledila panika in strah, le peščica ljudi pa se je pripravila na mogoče težke čase.

Ko delujemo iz strahu in panike sprejemamo neracionalne odločitve. To se vidi tudi na kapitalskih trgih, ki so začeli prosto padati. Pa ne le delniški trgi, tudi trg obveznic, nafta, v prostem padu so kriptovalute ter manj pričakovano se je zgodil padec plemenitih kovin.

Kaj lahko storimo danes?

Najprej moramo ločiti našo čustveno navezanost do naših naložb, da bomo sploh lahko sprejeli racionalne odločitve. Ločiti se moramo tudi od medijskega hrupa, ki nas hromi, nam seje strah in paniko. Zavedati se moramo, da nihče ne more videti v prihodnost ali jo napovedovati. Lahko se le učimo iz izkušenj in od tistih, ki te stvari delajo bolje kot mi. Kot npr. Warren Buffet, ki pravi, da moramo biti prestrašeni, ko so ostali pohlepni in naj bomo pohlepni, ko so ostali prestrašeni.
Veliko se lahko naučimo tudi iz starodavnih ljudstev in rekov. Ali veste kako je sestavljena beseda kriza s kitajskimi pismenkami?

危 機

NEVARNOST + PRILOŽNOST = KRIZA

Glede na način investiranja lahko ljudi delimo na take, ki so PRESTRAŠENI in bodo v paniki prodali vse ter se nikoli več ne vrnili na kapitalske trge. Večina raziskav v ZDA kaže, da je večina le teh povratnikov in to vedno v nepravem času, tik pred krizo.

Nekateri v strahu OTOPIJO in ne storijo ničesar. Njihov največji problem je navezanost na naložbe, ki bi jih prodali šele, ko se bodo ponovno obarvale zeleno. Med njimi se še danes najde mnogo takih, ki še vedno čakajo in upajo, da se jim naložbe v Balkan povrnejo.

Sledijo POUČENI, ki stvari delajo pravilno, predvsem pa drugače od prej omenjene večine. Ti bodo naredili določene spremembe v svojem portfelju večinoma s prodajo, da se izognejo najhujšemu, vendar se bodo za razliko od prej omenjenih vrnili in kupili zdrave naložbe, ki so v tem času najbolj padle. Znotraj njih pa je še manjša skupina tistih, ki vidijo v tem dodatno PRILOŽNOST in bodo poleg rebalansa portfelja še dodatno investirali. Med investitorji so ti pravi ZMAGOVALCI.

Kako naprej?

Zavedati se moramo, da je investiranje tek na dolge proge in ne šprint. Za vsakim dežjem posije sonce in tako je tudi s finančnimi krizami. Zgodovina nas uči, da na dolgi rok gospodarstvo raste kljub temu, da je v času krize videti vse črno, luči na koncu tunela pa ni videti. Na New Yorški borzi so nakupe prvih delnic izvedli daljnega leta 1792 in še vedno njihovi dobički rastejo, kljub nihanjem v obliki kriz. Na Ljubljanski borzi pa bomo 29. marca praznovali komaj 30 letnico prvih nakupov vrednostnih papirjev.

Prihodnosti ne vidimo in tudi v tem trenutku je še veliko prezgodaj govoriti o tem kakšne posledice bo kriza pustila. Dejstvo je, da posledice bodo in s tem se moramo sprijazniti! O prvih ocenah ohlajanja gospodarstva bomo verjetno lahko rekli šele po polletnih poročilih podjetij v juliju. Do takrat pa bomo bolj ali manj v negotovosti. Skrajni optimist bi zagovarjal naj se korona virus obravnava kot vsaka naravna katastrofa za katero velja, da pride nepričakovano, na trge deluje hitro ter se ob normaliziranju stanja hitro vrne v ustaljene tirnice. Tečaji pa se vrnejo tja, kjer so bili pred padcem. Skrajni pesimist pa bo zagovarjal, da bo prišlo zaradi manj naročil, manj povpraševanja do množičnih odpuščanj. To bo pripeljalo do manj zapravljanja v trgovinah in tako naprej vse do kolapsa sistema in nove globoke gospodarske krize. Resnica pa bo verjetno nekje v sredini.

Na sliki, kjer sem prikazal padce nafte, S&P 500, zlata in kriptovalut si lahko lahko naredimo scenarij pesimista, da bo šlo vse k hudiču ali pa vidimo kar nekaj priložnosti, ki bi lahko že v času krize prinesle vabljive donose in nagradile naš pogum s katerim smo prevetrili naš obstoječ portfelj. Do okrevanja gospodarstva bo prišlo, vendar ne vemo kdaj in kako hitro bo okrevalo?

Koliko od vas se pritožuje, da nikoli ni nima časa za to in ono? Sedaj pa imamo ravno to, ČAS. Čas, da pregledamo svoje investicije, prilagodimo svoje naložbene načrte, strategije. Smiselno je preveriti koliko premoženja imamo izpostavljenega tveganju? Kako je z našo likvidnostjo sredstev? Koliko imamo denarne rezerve za preživetje meseca, dva, šest…? Koliko denarja imamo na strani za naše investicije v roku dveh do petih let? Npr. menjava avta. Ta sredstva bi lahko v času popustov smiselno investirali v naložbe, ki so močno padle. Seveda pa moramo tudi na novo ovrednotiti tveganja ter izbrati naložbe v skladu z našim sprejemljivim tveganjem. Je pa z vidika varnosti nakup za 60 denarnih enot bistveno manj tvegan, kot če bi pred mesecem dni to isto stvar kupili za 100 denarnih enot. S prilagoditvijo naložbenega portfelja bomo nadoknadili zamujeno ter hkrati sledili svojemu investicijskemu načrtu.